V času Jugoslavije Piranske soline dogradijo v smislu zadnje rekonstrukcije. Da bi zaustavili poplave, reko Dragonjo preusmerijo in jo združijo s potokom sv. Odorika. Kljub obilici delovne sile in ugodnega vremena, ki bi omogočala ekonomski uspeh (rekordna letina obsega kar 40.000 ton soli), pa je širši interes usmerjen v rudnike soli.