Zgodovina solin sega v leto 804 iz časa Karla velikega (karolinška doba). Tega leta so bile obravnavane na Rižanskem zboru – Placito di Risano. V Piranu je bilo v tistem času več manjših solin v lasti samostanov. Leta 933 je Beneška republika v boju za ekonomsko prevlado v Sredozemlju uničevala soline na zahodu in v Istri. Na severu Jadrana pa je mestnim občinam postopoma omogočila delno neodvisnost v pridobivanju soli. Istega leta vzhodno primorska mesta podpišejo dogovor o obvezni prodaji soli Beneški republiki.